Ivek, najmlajši izmed treh bratov, ne podeduje ne zemlje ne bogastva. Starejša brata se iz njega norčujeta in mu v posmeh podarita le zeljnato glavo. Kljub temu se Ivek pogumno odpravi po svetu, da bi našel svojo srečo.
Na poti Ivek naleti na star, temačen in zapuščen grad. Vrata se mu ob sončnem zahodu skrivnostno odprejo, zato se odloči prenočiti v veliki prazni dvorani. Sprva vse deluje mirno, a ob polnoči začnejo iz razpok v stropu padati kosti...
Takoj po polnoči se sestavi dvanajst okostnjakov, ki začno svoj grozljiv ples in Ivek postane del njihove igre – kot da gre za strašljivo kegljanje. Pogumno vzame zelnato glavo in jo uporabi kot kroglo – uspešno podre vse „keglje“. Noč preživi.
Ivek ostane še drugo noč. Tokrat se okostnjaki vrnejo še močnejši in ples postane še bolj nor. A Ivek ima piščal – in z njo zaigra melodijo, ki jih začne nadzorovati. Ko okostnjaki zaplešejo do izčrpanosti, jih jutranja svetloba razblini v prah.
Ivek z metlo razsuje kosti in prah v štiri smeri neba. Narava okoli gradu oživi: gozd zeleni, vrt cveti, sadje zori, morje se odpre. Začarani grad se preobrazi v živo, svetlo in veselo bivališče.
Ko je urok dokončno razbit, se prikaže kraljična Zala, ki je bila v gradu ujeta zaradi čarovnije. Pove Iveku, da jo je s svojim pogumom in dobroto rešil. Skupaj ostaneta v gradu, ki zdaj postane dom sreče, svetlobe in ljubezni.
Več informacij
Beletrina
https://beletrinadigital.si/e-knjiga/zacarani-grad