MOJA PESEM e-knjiga

Prva izdaja pesniške zbirke PESMI je izšla leta 1927. Moto iz prve izdaje: »Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je težka in molčeča, grenka kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v njej je bolest, katere ne morete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami.« (Pesmi, 1927) 

Srečko Kosovel (1904–1926) velja za najpomembnejšega slovenskega ekspresionista ter enega osrednjih pesnikov, esejistov, kritikov, publicistov in pripovednikov slovenske književnosti. Rodil se je kot peti otrok v učiteljski družini v Sežani. Po končani realki v Ljubljani je študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Čeprav je zaradi meningitisa umrl komaj pri dvaindvajsetih letih, je za seboj pustil izjemno bogat in raznovrsten ustvarjalni opus ter se uveljavil kot izredno dejavna in prodorna literarna osebnost. 

Ves čas svojega ustvarjanja je dosledno iskal in zagovarjal moralne vrednote, ki so pomembno zaznamovale njegovo literarno delo. Poleg poezije ima vidno mesto v njegovem opusu tudi krajša proza ter esejistika. Že leta 1922 je začel redno objavljati v literarnih revijah. Med študijem na fakulteti je okoli sebe zbral krog mladih gledališčnikov in literatov ter dejavno sodeloval v kulturnem življenju. Leta 1925 je postal sourednik mesečnika Mladina; skupaj s somišljeniki so ustanovili literarno-dramatični krožek, prirejali recitacijske večere, Kosovel pa je ob teh priložnostih nastopal tudi z vsebinsko in idejno usmerjenimi predavanji.